Osebnostne poteze, učna uspešnost in njuna povezanost pri gluhih in naglušnih mladostnikih iz večinskih in specializiranih šol

Helena Smrtnik Vitulić in Irena Lesar

Povzetek:  V strokovnih virih ni zaslediti raziskav, v katerih bi avtorji neposredno ugotavljali osebnostne poteze gluhih in naglušnih oseb v katerem koli razvojnem obdobju, vendar pa je to področje razmeroma dobro raziskano pri slišeči populaciji. Odločili smo se, da osebnostne poteze raziščemo tudi v povezavi z učno uspešnostjo gluhih in naglušnih mladostnikov, saj raziskovalni izsledki pri slišeči populaciji kažejo, da osebnostne poteze pojasnjujejo pomemben delež posameznikove učne uspešnosti. V prispevku najprej prikazujemo rezultate študije o osebnostnih potezah 78 gluhih in naglušnih mladostnikov od 6. do 9. razreda večinskih in specializiranih osnovnih šol ter mladostnikov iz vseh letnikov večinskih in ene specializirane srednje šole. O osebnostnih značilnostih so s pomočjo Vprašalnika o medosebnih razlikah za otroke in mladostnike (VMR-OM) poročali mladostniki sami, zaključne ocene izbranih predmetov pa so posredovali pedagoški delavci šol. Rezultati so pokazali, da so gluhi in naglušni mladostniki glede širših in ožjih osebnostnih potez v povprečju (glede na norme) podobni večinski populaciji, izjemoma so se odstopanja v smeri podpovprečnih rezultatov pokazala pri vestnosti in socialni plašnosti le pri dekletih iz specializiranih osnovnih šol. Gluhi in naglušni učenci in dijaki iz večinskih šol so bili pri večini predmetov učno uspešnejši od tistih iz specializiranih šol. Med vsemi proučevanimi širšimi osebnostnimi potezami in vsemi vključenimi kazalci učne uspešnosti se je le vestnost pri skupini gluhih in naglušnih dijakov iz večinskih srednjih šol pomembno povezovala z njihovo zaključno oceno slovenščine.