Dejavniki učenja in sporočilnost šolskega prostora
Majda Cencič in Marjanca Pergar Kuščer Povzetek:

Povzetek:  Šolski prostor kot učno okolje prinaša številna sporočila. Lahko poudarja zgolj strogo institucionalnost ali pa je odprt prostor srečevanja, komunikacije, sodelovanja, gibanja, pa tudi prostor domišljije in ustvarjalnosti. V raziskavi smo proučili, kako učitelji dojemajo šolski prostor kot dejavnik učenja. 244 učiteljev iz 36 osnovnih šol po vsej Sloveniji je ocenilo pomen domišljije, ustvarjalnosti, čustev, jezikovnih sporočil, možnosti gibanja, odnosa do okolja, estetike, sodelovanja, spoštljivosti in podobnih dejavnikov priložnostnega učenja, povezanih s šolskim prostorom. Z Wardovo metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine, ki minimalizira variance znotraj skupin in maksimalizira variance med skupinami na vsaki zaporedni stopnji združevanja, smo izrisali dendrogram. Le-ta se na najvišji hierarhični ravni razčlenjuje v dve skupini dejavnikov. Prva skupina predstavlja dejavnike, ki so bodisi učni predmeti (jezik, glasba, matematika, gibanje) bodisi so vanje posredno vključeni (domišljija, ustvarjalnost, čustva, estetika in prostor). Druga skupina pa vsebuje dejavnike, ki niso učni predmeti (spoštljivost, etičnost, sodelovanje med učenci ter odnos do širše skupnosti in do okolja – ekologije). Vendar pa nismo dobili statistično pomembnih razlik med ocenami učiteljev obnovljenih šol in tistih, ki to niso

Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.