Pojmovanja znanja v pedagoškem diskurzu: nekateri problemi
Damijan Štefanc

Povzetek:   V prispevku obravnavamo pojmovanja znanja, konceptualizirana v didaktični teoriji, in kažemo na s tem povezane probleme. Po eni strani sledimo tezi, da je znanje tradicionalno pojmovano Kot »zbirka« objektivnih, dokončnih resnic, po drugi strani pa nekateri didaktiki koncept znanja nasprotno razumejo izrazito funkcionalno, torej kot zmožnost za opravljanje neke dejavnosti. Če se opremo na razlikovanje med propozicionalnim in dispozicijskim znanjem, ki je uveljavljeno v epistemologiji, lahko torej pokažemo, da je v prvem primeru znanje reducirano na propozicionalno, v drugem primeru pa na dispozicijsko razsežnost. V drugem delu besedila analiziramo klasifikacije znanja, ki so se v zadnjih letih uveljavile tudi v našem strokovnem prostoru (zlasti razlike med deklarativnim, proceduralnim, strateškim in metakognitivnim znanjem). Opozarjamo, da teza, po kateri bi bilo treba pri pouku večji poudarek kot deklarativnemu nameniti proceduralnemu, strateškemu in metakognitivnemu znanju, proizvede tudi interpretacijo, da je mogoče omenjene tri vrste znanja udejanjiti le s pojmovanjem (in posledično izvajanjem) poučevanja in učenja, ki ne bi temeljilo na transmisiji deklarativnega znanja. V tem kontekstu utemeljujemo, da stroka razmerja med posameznimi didaktičnimi strategijami in učinki na ravni usvajanja posameznih vrst znanja obravnava različno, pri čemer je problem, da so nekateri razmisleki, ki v strokovnem prostoru prevladujejo, izključujoči, na ravni utemeljitev pa neprepričljivi.

Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.