Pouk maternega jezika in kulture pri učencih priseljencih: temelj za medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli?
Marijanca Ajša Vižintin Povzetek:

Povzetek:  Otroci priseljencev oz. učenci priseljenci imajo v slovenskih osnovnih šolah od leta 1996 pravico do pouka maternega jezika in kulture, od leta 2007 pa do tečaja slovenščine. Z odprto in spoštljivo izmenjavo mnenj med posamezniki in skupinami različnega etničnega, kulturnega, verskega in jezikovnega ozadja naj bi tudi v šolah uresničevali medkulturni dialog. Za to pa je ključno znanje jezikov, tako maternega jezika kot tudi jezika novega okolja. V Sloveniji bi morali zato poskrbeti za večjo izbiro kakovostnega učnega gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega jezika v programih osnovnošolskega izobraževanja, zlasti pa bi morali zagotoviti ustreznejše sistemske rešitve, ki bi učencem, katerih materni jezik ni slovenščina, omogočili pouk njihove materinščine in slovenščine kot drugega jezika. Med letoma 2007 in 2009 je vsako šolsko leto okoli dvesto šol na Ministrstvo za šolstvo in šport naslovilo prošnjo za financiranje pouka slovenščine kot drugega jezika. Samo osem šol pa je v šolskem letu 2008/09 (v prejšnjih letih celo manj) izvajalo pouk maternega jezika in kulture za učence priseljence. Na teh osem šol smo poslali vprašalnik z vprašanji o pouku maternega jezika in kulture učencev priseljencev. Povprašali pa smo jih tudi o drugih oblikah razvoja medkulturnega dialoga v šoli. Samo na treh od teh osmih osnovnih šol menijo, da je pouk maternega jezika in kulture pomemben del medkulturnega dialoga.

Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.