Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti

Ljubica Marjanovič Umek Povzetek:

Povzetek:  V prispevku obravnavamo pismenost kot otrokov individualni mentalni proces, ki je socialno posredovan in poteka v kontekstu jezika in kulture ter ima svoje korenine v porajajoči se pismenosti. Rekonceptualizacija pismenosti je v veliki meri podprta z izhodišči sociokulturnih in psiholingvističnih teorij ter z izsledki velikega števila raziskav o razvoju spoznavnih procesov (zlasti govora), ki so v ozadju pismenosti in so zanesljiv napovednik otrokove zgodnje ter kasnejše pismenosti, in o vplivu sociokulturnih dejavnikov okolja (izobrazba staršev otrok, kakovost interakcij med odraslimi in otroki, kakovost in pogostost spodbujanja otrokovega govornega razvoja, s simboli podprto okolje, poučevanje in učenje v vrtčevskih formalnih in neformalnih kontekstih) na pismenost. Posebno pozornost namenjamo razlagi pozitivnega učinka posameznih komponent otroškega govora (besednjaka, metajezikovnega zavedanja, pripovedovanja) na razvoj porajajoče se pismenosti in prikazu različnih kontekstov in dejavnosti v družinskem in vrtčevskem okolju, ki imajo neposreden ali posreden pozitivni učinek na razvoj in učenje pismenosti. Razmislek je namenjen tudi umeščenosti novejših pogledov na porajajočo se pismenost v slovenske vrtce in v obdobje prehoda iz vrtca v osnovno šolo.