Raziskava PIAAC kot orodje za oblikovanje na podatkih temelječe politike izobraževanja odraslih Primer analize neekonomskih dejavnikov pri oblikovanju politike aktivnega staranja

Sonja Kump in Borut Mikulec

Povzetek:  V prispevku obravnavamo konceptualne in empirične razsežnosti raziskave PIAAC. Izhajajoč iz konceptualnih vprašanj iz prvega dela, opozarjamo na previdnost pri interpretaciji rezultatov raziskave, saj pri njej ne gre za neproblematične meritve pismenosti odraslih, kakor tudi dokazujemo, da raziskava PIAAC ni nevtralno orodje za oblikovanje izobraževalne »politike, temelječe na podatkih«. V empiričnem delu smo analizirali podatke raziskave PIAAC o vplivu izobrazbe in spretnosti na področja dejavnega državljanstva, socialne kohezije in osebnega razvoja. Posebej so v ospredju podatki, ki se nanašajo na vzorec starostne skupine 55–65 let v izbranih državah OECD: Belgiji, Češki, Estoniji, Irski, Sloveniji, Španiji in Švedski. Ugotovitve analize potrjujejo povezavo med stopnjo izobrazbe in spretnosti starejših odraslih z individualno in družbeno blaginjo v večini izbranih držav, čeprav je povezanost v nekaterih državah močnejša. Starejši v Sloveniji, ki imajo nizko raven besedilnih spretnosti in nižjo stopnjo izobrazbe, podobno kot v drugih izbranih državah bolj pogosto kot tisti z višjimi ravnmi besedilne spretnosti in višjo stopnjo izobrazbe poročajo o slabem zdravju, redkeje sodelujejo v prostovoljski dejavnosti in manj zaupajo ljudem.