Kodifikacija etike v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji

Karolina Babič in Tomaž Grušovnik

Povzetek:  Avtorja v prispevku raziskujeta pojavnost in način kodifikacije etike v slovenskem izobraževalnem prostoru. Metodološki pristop temelji na kvalitativni analizi besedil, v okviru katere je bilo analiziranih 84 notranjih aktov, kodeksov etike in nekaterih normativnih predpisov na področju izobraževanja. Raziskava je pokazala, da poleg redkih kodeksov etike, eksplicitno poimenovanih s tem imenom, obstajajo tudi drugačni načini kodificiranja etike v šolskih dokumentih ter da je kodifikacija etike v izobraževanju večinoma oblikovana na način seznamov vrednot, katerih aplikacija je nadalje predpisana s seznamom podrobnejših navodil za ravnanje. Iz kodeksov etike, ki imajo pretežno takšno predpisovalno (preskriptivno) funkcijo, izhajajo določene težave, hkrati pa je takšna predpisovalna oblika kodeksov etike v nasprotju s konceptom avtonomije učitelja in izobraževalne stroke. Prispevek podaja tudi priporočila v smeri bolj procesnega pristopa, kjer je kot akter kodeksov etike prepoznan avtonomni subjekt in kot njegova ključna moč veščina kritičnega etiškega presojanja, kodeks etike pa ne nastopa kot seznam navodil za ravnanje, temveč prej kot vadnica za etiško delo.