Kakršna je družba, taka šola!

Zdenko Medveš

Povzetek:   Članek pretežno prek del Gustava Šiliha, Ernesta Vranca in Franja Žgeča pa tudi prek njihove družbene angažiranosti in njihovih komunikacij z nekaterimi sodobniki analizira razvoj pogledov na vzgojo na Slovenskem v kontekstu novoveškega mišljenja. Glede na to sega čas dogajanja pretežno v obdobje med obema vojnama, ko se začenjajo področja pedagoškega raziskovanja in delovanja bistveno širiti prek meja šolske učilnice. Z vidika mišljenja o vzgoji je to obdobje najbolj vihravo v naši zgodovini. Pa ne le zato, ker pomika pedagogiko prek šolskega okvira, temveč zato, ker je pedagogika ob porajanju različnih paradigem o vzgoji, na katerih nastajajo različne teorije, lahko začela slutiti tudi to, da izgublja monopol v konceptualizaciji teorij o vzgoji. Začenja se proces, ki je ambivalenten. Na eni strani pokaže nesporne možnosti, ki jih v razumevanju vzgojnih fenomenov ponuja interdisciplinarnost, na drugi strani pa ogroža subjektiviteto pedagogike kot integralne znanosti. Kulminacija tega procesa bo značilna za razvoj pedagogike po nastajanju velikih socializacijskih teorij v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. V razpravi pokažemo, kako aktualna je dediščina naših predhodnikov, ki so v krepitvi vloge in odgovornosti učitelja kot vzgojitelja iskali možnost razvoja pedagogike kot integralne vede.