O koncu česa pripovedujejo zgodbe o koncu izobrazbe

Zdenko Kodelja

Povzetek:  Zgodba o izobrazbi kot enem od temeljnih humanističnih pojmov je ena tistih velikih zgodb, ki jim je Lyotard napovedal neizogiben konec v sedanji postmoderni dobi, katere pomembna značilnost naj bi bil prav konec velikih zgodb. Toda pri tem se je treba vprašati, o koncu česa sploh pripovedujejo njegova in še nekatere druge zgodbe o koncu izobrazbe. Razprava skuša zato vsaj v grobih potezah pokazati, da gre vsaj za tri možne odgovore na to vprašanje, ki temeljijo na različnih pojmovanjih izobrazbe in imajo svoje specifično zgodovinsko in teoretsko ozadje. Vendar osnovni namen pričujoče razprave niti ni odgovoriti na to vprašanje. Prav nasprotno, njen namen je utemeljiti in upravičiti samo zastavitev tega vprašanja, saj se na prvi pogled zdi, da je odgovor preprosto že dan, ker gre za zgodbe o koncu izobrazbe pojmovane kot Bildung. Toda problem je ravno v tem, da te – v pričujočem besedilu omenjene – teorije o koncu izobrazbe že predpostavljajo, da je znano, kaj izobrazba, ki jo označuje izraz »Bildung«, pomeni, in se zato ukvarjajo le z analizo in interpretacijo vzrokov za njen konec. Čeprav vsaka ponuja dokaj prepričljive argumente v prid tezi o koncu izobrazbe, se vendarle zdi, da ti argumenti veljajo le za izobrazbo, kakor je pojmovana v kontekstu teh teorij, ne pa tudi kot argumenti, ki dokazujejo pravilnost splošne teze o koncu izobrazbe, razumljene kot Bildung.