Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti vrtcev v Sloveniji – sistemska analiza in podatki o stanju
Mojca Kovač Šebart in Andreja Hočevar

Povzetek:  Avtorici analizirata sistemske rešitve ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vrtcev na procesni ravni in odgovarjata na vprašanje, če in kako politike kakovosti na globalni ravni, vplivajo na razmisleke in rešitve evalviranja kakovosti vrtcev v Sloveniji. Dokumenti, ki jih sprejemajo številne organizacije, ki delujejo na globalni ravni, se namreč vse bolj usmerjajo v ocenjevanje njene kakovosti v povezavi z učinkovitostjo, vezano na gospodarski razvoj, ekonomsko moč družbe in »dodano vrednost«, ki jo v zvezi s tem prinašajo programi predšolske vzgoje. V ospredju razmislekov je pripravljenost otrok za šolo, učinkovitost sistemov predšolske vzgoje pa je merjena z učnimi rezultati otrok v šoli in njihovimi dosežki v življenju (zaposljivost, splošna blaginja ljudi). Avtorici izhajata iz teze, da kakovostna predšolska vzgoja proces načrtuje, izvaja in evalvira vzgojni proces tako, da sledi cilju vzgoje svobodnega, avtonomnega in kritičnega subjekta, kazalci kakovosti na procesni ravni pa opredeljujejo ključne točke, ki v procesu predšolske vzgoje vplivajo na kakovost dela v vrtcu in se zrcalijo v otrokovem socialnem, čustvenem odzivanju, komunikaciji, vedenju, pridobivanju novih izkušenj in znanja. Zato najprej reflektirata zasnovo uveljavljenega Kurikula za vrtce (1999), saj je ta ključen za koncipiranje in razumevanje evalvacije vzgojnega dela v vrtcih. Ugotavljata, da je Kurikulum za vrtce (1999) koncipiran tako, da je proces vzgoje v njem razumljen kot sam svoj cilj s sebi lastno vrednostjo, ki ima prednost pred »rezultati«, ki naj bi jih dosegli otroci vključeni v vrtec. V nadaljevanju besedila analizirata rešitve, ki zadevajo modele ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vrtcih v Sloveniji. Pokažeta, da te rešitve kljub financiranju dveh projektov, ki sta v preteklosti vzpostavila in uspešno evalvirala konceptualno domišljeni model samoevalvacije vrtcev, odločevalci niso gradili na njegovem nadaljnjem razvoju in spremljanju njegovega uvajanja v vrtcih, temveč so se usmerili v oblikovanje novega »skupnega modela« evalvacije kakovosti za celotno vzgojno-izobraževalno vertikalo, v katerem so v ospredju področje »učenja in poučevanj«‘ otrok ter njihovi dosežki. Ugotavljata, da v Sloveniji o pomembnih vidikih procesne kakovosti vrtcev, ki od strokovne delavke vrtca pričakuje kritično vrednotenje (in spremljanje) vzgojnega procesa v katerem je v ospredju otrok, ki se razvija in uči v interakciji z odraslimi in vrstniki v vrtcu, torej o tem ali je vzgojni proces načrtovan in izvajan tako, da sledi cilju vzgoje svobodnega in avtonomnega ter kritičnega subjekta, tudi danes ne vemo veliko, saj odločevalce (politiko financiranja) to ne zanima.

Za ogled celotnega besedila morate biti naročnik in se prijaviti.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.