Ključni vidiki institucionalnega razvoja pedagogike kot akademske discipline v Sloveniji
Tadej Vidmar in Edvard Protner

Povzetek:  V članku izrišemo razvojno linijo umeščanja pedagogike v okvir univerzitetnega študija. Izhodišče postavimo v čas konstituiranja državnega šolskega sistema, ko se pojavi potreba po poenotenju šolske doktrine, ter sledimo umeščanju pedagoških vsebin v filozofski in teološki študij do razpada Avstro-Ogrske. Vzporedno analiziramo razmerja med visokošolsko pedagogiko in pedagogiko v izobraževanju učiteljev ter pedagoškimi učbeniki, ki so bili v tem obdobju v uporabi. Pedagogika na akademski ravni dobi v Sloveniji povsem novo dimenzijo z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani in katedre za pedagogiko na Filozofski fakulteti leta 1919. V okviru poglavja izrišemo temeljne poteze študija pedagogike v obdobju med obema vojnama in nakažemo teoretske pedagoške usmeritve tistega obdobja. Nov razmah je pedagogika kot univerzitetni študij doživela po drugi svetovni vojni, ko se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani tudi kadrovsko močno okrepila, kar je omogočilo večjo disciplinarno razčlenjenost, ki je postopoma vodila v cepitev in izločitev andragogike kot samostojnega študijskega področja in pozneje še socialne pedagogike. V članku analiziramo še študijske programe pedagogike na Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem ter opozorimo na trend prilagajanja angloameriški tradiciji razumevanja »edukacijskih ved«.

Za ogled celotnega besedila morate biti naročnik in se prijaviti.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.