Ključni vidiki institucionalnega razvoja pedagogike kot akademske discipline v Sloveniji

Tadej Vidmar in Edvard Protner

Povzetek:  V članku izrišemo razvojno linijo umeščanja pedagogike v okvir univerzitetnega študija. Izhodišče postavimo v čas konstituiranja državnega šolskega sistema, ko se pojavi potreba po poenotenju šolske doktrine, ter sledimo umeščanju pedagoških vsebin v filozofski in teološki študij do razpada Avstro-Ogrske. Vzporedno analiziramo razmerja med visokošolsko pedagogiko in pedagogiko v izobraževanju učiteljev ter pedagoškimi učbeniki, ki so bili v tem obdobju v uporabi. Pedagogika na akademski ravni dobi v Sloveniji povsem novo dimenzijo z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani in katedre za pedagogiko na Filozofski fakulteti leta 1919. V okviru poglavja izrišemo temeljne poteze študija pedagogike v obdobju med obema vojnama in nakažemo teoretske pedagoške usmeritve tistega obdobja. Nov razmah je pedagogika kot univerzitetni študij doživela po drugi svetovni vojni, ko se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani tudi kadrovsko močno okrepila, kar je omogočilo večjo disciplinarno razčlenjenost, ki je postopoma vodila v cepitev in izločitev andragogike kot samostojnega študijskega področja in pozneje še socialne pedagogike. V članku analiziramo še študijske programe pedagogike na Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem ter opozorimo na trend prilagajanja angloameriški tradiciji razumevanja »edukacijskih ved«.