Pravičnost in dostopnost predšolske vzgoje v državah nekdanje Jugoslavije: skupna zgodovina, različne možnosti
Andreja Hočevar in Mojca Kovač Šebart

Povzetek:   : Avtorici analizirata vključenost otrok v predšolsko vzgojo z vidika zagotavljanja enakih možnosti v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji. Pri tem posredno odgovarjata na vprašanja o mreži ustanov predšolske vzgoje, njeni razvejenosti in dostopnosti kakovostnih programov predšolske vzgoje v obravnavanih državah. Analizo opreta na podatke iz mednarodnih baz in besedil, objavljenih v tej številki Sodobne pedagogike: v večini obravnavanih držav so razmere na tem področju daleč od zadovoljivih, kaj šele optimalnih. Upoštevajoč, da so pozitivni učinki predšolske vzgoje zlasti pomembni za otroke, ki prihajajo iz manj spodbudnih okolij ali iz prikrajšanih družbenih skupin, so izsledki analize še toliko bolj skrb zbujajoči. Ne le, da je mogoče družbeno neenakost zaznati skozi podatke o dostopnosti in dosegljivosti predšolske vzgoje (npr. skozi velike razlike v njeni dostopnosti v urbanih in ruralnih okoljih), utemeljeno lahko sklepamo, da prav (ne)dostopnost predšolske vzgoje to neenakost tudi dolgoročno vzdržuje in povečuje. Slovenija je glede razvitosti javne mreže predšolskih ustanov in glede deležev vanje vključenih otrok v ugodnejšem položaju od ostalih obravnavanih držav, a se vendarle sooča s problemi, ki zadevajo pravičnost in dostopnost predšolske vzgoje: razlike med prikrajšanimi in privilegiranimi skupinami otrok, med tistimi, ki prebivajo v ekonomsko in socialno razvitejših, in tistimi, ki prebivajo v manj razvitih, zlasti vzhodnih slovenskih regijah, so preprosto prevelike.

Za ogled celotnega besedila morate biti naročnik in se prijaviti.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.