Spopadi paradigem v razvoju slovenske pedagogike Dr. Zdenko Medveš
Povzetek: V razpravi Socialistična pedagogika, ujeta v mit o pravičnosti enotne šole in kulturno hegemonijo (Medveš 2015) je prikazana zgodba o šolskosistemskih dogajanjih v jugoslovanski šolski politiki v obdobju 1945–1990 in vloga pedagoške znanosti pri tem. Ta razprava pa v istem obdobju predstavlja obratno sliko – razvoj ključnih idej pedagoške znanosti in vpliv politike. Pedagoška znanost na Slovenskem je bila paradigmatsko pluralna tudi v obdobju političnega enoumja, kar kaže neupravičenost teze, da se je razvijala le znotraj ideološkega političnega diskurza, kaj šele da bi se mu podrejala. Lažje dokažemo, da se je razvijala v polemiki s politiko in bila povsem primerljiva z razvojem pedagogike v srednjeevropskem prostoru, če odmislimo vmešavanje politike. Liberalizem v politiki v šestdesetih letih je zelo spodbudil pedagoško znanstveno ustvarjalnost, spopad politike z liberalizmom v sedemdesetih pa jo je zavrl. Drugi posvet slovenskih pedagogov na Bledu leta 1971 priča o zastopanosti treh pedagoških paradigem v povojnem razvoju: socialnokritični, duhoslovni oziroma kulturni ter reformski. Socialnokritična in duhoslovna paradigma se zapletata v teoretske spopade, ki zaradi vpletanja politike vodijo tudi do osebnih zlih usod.