Distopična prihodnost izobraževanja v družbi znanja mag. Tibor Rutar
Povzetek: Koncept družbe znanja se je v ZDA razvil že v 60. letih prejšnjega stoletja, zadnji dve desetletji pa postaja zelo popularen tudi v Evropi. Premik v družbo znanja, v kateri postaja po besedah njenih zagovornikov znanje vse pomembnejše za ekonomsko produkcijo in reprodukcijo, naj bi predstavljal novo fazo kapitalistične akumulacije, ki odpravlja kronično brezposelnost in materialno pomanjkanje ter krepi konkurenčni položaj nacionalnega gospodarstva. V prispevku pokažemo, da (1) so trditve, s katerimi se ponašajo ideologi družbe znanja, zavajajoče in da (2) imajo mehanizmi implementacije takšne družbe škodljive posledice za delovanje in položaj visokošolskega izobraževanja in znanja. Družba znanja ni nova, kvalitativno drugačna faza kapitalizma, v kateri so sistemske krize odpravljene, ampak pomeni posredno in neposredno podrejanje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti potrebam fleksibiliziranega trga dela in globalnokonkurenčni prisili. Povedano drugače, nekoč univerzalno dostopno šolstvo in netržno znanstveno raziskovanje postajata prestrukturirana tako, da služita imperativu produkcija zavoljo dobička, ne pa maksimi produkcija zavoljo družbenih potreb.