Spremembe odraščanja in nove identitetne politike
Mirjana Ule

Povzetek:  V članku bomo spremembe identitetnih razmerij postavili v kontekst sprememb življenjskega poteka in odraščanja. Analizirali bomo, kako se skozi spremembe mladosti in prehodov v odraslost spreminjata vsebina in oblika temeljne identitetne krize. Prvi jo je obravnaval Erik Erikson in jo postavil v čas mladosti oz. adolescence. Teza, ki jo bomo razvijali, je, da se s podaljševanjem mladosti in poznejšimi prehodi v odraslost temeljna identitetna kriza seli v pozno mladost oz. zgodnjo odraslost. Danes mladi pridobijo status odraslosti šele na podlagi obsežnih pogajanj s temeljnimi družbenimi institucijami, ne pa na podlagi vnaprej danih norm in kazalcev odraslosti, in to je povzročilo zapoznitev prehodov iz mladosti v odraslost. Obenem so ti prehodi tudi vse bolj nejasni in se odmikajo od tradicionalnih normativnih pričakovanj – so namreč vse bolj pluralistični. Zaradi težav v temeljnih institucijah prehodov, na primer zaposlovanju in ekonomskem osamosvajanju, so prehodi tudi bolj tvegani in negotovi, vse to pa vpliva na načine razreševanja krize identitete na prehodu v odraslost.

Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.