Označevanje nadarjenih otrok in njihovi vplivi na družinsko okolje z vidika učiteljev
Eva Klimecká

Povzetek:  V prispevku so predstavljeni rezultati študije, ki raziskuje strukturo označevanja nadarjenih otrok in njihovih vplivov na družinsko okolje z vidika učiteljev. Študija, ki je bila izvedena na podlagi fokusne skupine 19 učiteljev iz Češke republike, je zajemala vidike poučevanja v razredu in tudi komunikacijo s starši nadarjenih otrok. Kvalitativni podatki so bili analizirani z odprtim in osnim kodiranjem. Rezultati kažejo, da se starši bojijo identifikacije otrok v svetovalnem centru zaradi formalizacije tega postopka. Po ugotovitvi nadarjenosti so učitelji zabeležili spremembe v stališčih otrok in staršev. Pri otrocih se ponotranje značilnih značilnosti te populacije pojavlja tako v negativnem kot pozitivnem smislu. Učitelji so pri starših navedli 2 stališči: bodisi so pretiravali z otrokovo nadarjenostjo, kar je včasih privedlo do vmešavanja v učni načrt vzgojiteljev, ali pa so se do nadarjenosti približali strahu, pri čemer sta oba stališča odražala dovzetnost za določene mite o nadarjenosti. Po prehodu otroka z ISCED 1 na 2 smo zabeležili nagnjenost staršev, da podcenjujejo negativne posledice označevanja. Odprava označevanja je pasivna, tj z ignoriranjem ali odstopanjem od institucionalnih praks in postopkov, ki so vzpostavljeni za izboljšanje razvoja nadarjenosti.

* Celoten članek je na voljo le v angleškem jeziku.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.