Opredelitve in strukturni kazalniki kakovosti v izobraževanju odraslih Tanja Možina
Povzetek: V prispevku obravnavano tezo, da kakovost lahko opredeljujemo in merimo le v njenem relativnem vidiku in da imajo opredelitve kakovosti v izobraževanju interesno in vrednotno podlago. To velja tudi za različne sezname kazalnikov kakovosti v izobraževanju. S tem postanejo pomembni koncepti interesnih skupin ter odnosno in dinamično oblikovani procesi opredeljevanja kakovosti, kot jih razgrinjajo sodobne epistemološke teorije kakovosti. Družbene razprave, ki se ukvarjajo s tem, kakšno izobraževanje želimo, in ki bodo upoštevale, da imajo opredelitve kakovosti relativno, interesno in vrednotno izhodišče, bodo različnim interesnim skupinam omogočile, da v teh razpravah dobijo svoj glas in uresničujejo svoj legitimni interes. Vendar so procesi uresničevanja tovrstnih interesov v zvezi z izobraževanjem pogosto odvisni od tega, ali ima neka skupina tudi dovolj družbene moči, da bo te interese lahko uresničila. Ti procesi tako vedno vsebuje tudi etično-politično razsežnost. V prispevku so predstavljeni konceptualna zasnova zbirke kazalnikov kakovosti za izobraževanje odraslih, struktura področij kakovosti ter primeri oblikovanih kazalnikov, standardov in meril kakovosti. Zaključujemo s premislekom o spodbujanju razvoja izobraževalnih organizacij za odrasle v inkluzivnih večkulturnih skupnostih, v katerih upoštevanje pravic in interesov skupin, ki imajo manj družbene moči, ter njihova dejavna udeležba pri opredeljevanju, presojanju in razvijanju kakovosti postajata pomembna kazalnika kakovosti njihovega delovanja.