Od standardov znanja do pričakovanih rezultatov – in nazaj?
Damijan Štefanc

Povzetek:  V prispevku obravnavamo nekatera vprašanja, povezana z ocenjevanjem znanja, ki so v našem prostoru postala aktualna predvsem ob prenovi učnih načrtov v letih od 2006 do 2008. Ključno vprašanje, ki ga odpiramo, je razumevanje pomena in vloge v nacionalnih kurikularnih dokumentih določenih standardov znanja. V besedilu pokažemo, da so bili standardi znanja v kurikularni prenovi sredi 90. let predvideni kot objektivno preverljivi operativni učni cilji in kot taki leta 1998 tudi umeščeni v učne načrte, s čimer so postali podlaga za veljavno, zanesljivo in objektivno – ter posledično tudi pravično – ocenjevanje znanja učencev. V procesu prenove učnih načrtov med letoma 2006 in 2008 je bil prav koncept standardov znanja deležen strokovne kritike, katere srž je bila domneva, da z njimi ni mogoče v zadostni meri razvijati ključnih kompetenc, na katerih naj bi temeljili prenovljeni učni načrti. Standardi znanja so bili zato iz njih odstranjeni, na njihovo mesto pa so stopili t. i. pričakovani rezultati, ki naj bi, domnevno bolj učinkovito kot prej standardi, podpirali implementacijo ključnih kompetenc v osnovnošolskem izobraževanju.

Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.