Umetna inteligenca v visokošolskem izobraževanju: uporaba, stališča in zaupanje med hrvaškimi visokošolskimi učitelji

Daliborka Luketić in Marina Diković

Povzetek:  Umetna inteligenca (UI) prinaša številne koristi za visoko šolstvo, vključno s personaliziranim učenjem, avtomatizacijo nalog in izboljšanimi učnimi metodami. Vendar pa vzbuja tudi pomisleke glede zaupanja in sprejemanja med visokošolskimi učitelji. Za podporo konstruktivni in odgovorni integraciji UI v visokošolskem izobraževanju je bistveno preučiti dejavnike, ki vplivajo na zaupanje profesorjev in njihovo sprejemanje ali zavračanje tehnologij UI. Ta študija raziskuje ključne dejavnike, ki oblikujejo zaupanje in stališča visokošolskih učiteljev do UI v akademskem poučevanju. Natančneje, raziskuje, kako na zaupanje in sprejemanje vplivajo splošna stališča do UI, predhodne izkušnje z orodji UI, zaznave vloge UI v akademskem okolju in značilnosti posameznih profesorjev. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 210 visokošolskih učiteljev družboslovja in humanistike v Republiki Hrvaški. Podatki so bili zbrani z uporabo prilagojenih različic lestvice zaupanja profesorjev (Nazaretsky idr. 2022) in lestvice stališč do UI (Stein idr. 2024), skupaj z dodatnimi relevantnimi konstrukti. Faktorska analiza je potrdila, da je zaupanje profesorjev v UI večdimenzionalna konstrukcija, ki obsega tri ključne dimenzije: (1) zaznane pedagoške vrednosti UI, (2) zaupanje, ki temelji na poznavanju in uporabnosti (zanašanje na UI na podlagi izkušenj), in (3) pomisleki in razlogi za nezaupanje v UI. Ugotovitve ponujajo dragocene vpoglede v dojemanje UI med visokošolskimi učitelji, ki so bistveni za razumevanje in oblikovanje sodobnega poučevanja v visokem šolstvu ter za razvoj učinkovitih učnih strategij, podprtih z UI.