Kritični spoprijem s konceptom otrokocentričnosti

Sara Pahor

Povzetek:  V prispevku analiziramo izbrana besedila iz zbornika Generaciji navidezne svobode: otroci in starši v sodobni družbi (2017), ki z vidika družbeno reprodukcijskih mehanizmov kritično prevprašujejo vzgojno zasnovo otrokocentričnosti, saj ta pomembno vpliva na družinsko vzgojo novih generacij otrok. Zanima nas, na katere vzgojne razsežnosti je v obravnavanih besedilih usmerjena kritika argumentacije. Na mestih, kjer na podlagi analize ugotavljamo, da zasnova in tudi njena kritika nista koherentno utemeljevani, opravimo dodatne premisleke. Pokažemo, da zasnova otrokocentričnosti pomembno zaznamuje pomensko polje vladajoče ideološke produkcije ter vodi k vzgoji posameznikov in posameznic, ki z osebnostno strukturo in usvojenimi funkcionalnimi rekviziti družbe obnavljajo in ohranjajo dominantna družbena razmerja.