Reformna gibanja in reformska pedagogika na Madžarskem
András Németh in Andrea Nagy

Povzetek:  Povzetek: Vse od konca 19. stoletja smo v Evropi in v transatlantskih regijah priča procesom modernizacije in industrializacije, ki so vplivali na spremembe tradicionalne družbe, življenjskih slogov in zasebnega življenja posameznikov in družbenih skupin. Za to obdobje je značilen tudi pojav večjega števila reformskih gibanj, ki so nastala kot protiutež naglim in globokim družbenim spremembam. Življenjska reforma (angl. life reform) je krovni termin, s katerim opisujemo gibanja, ki so bila kritična do modernizacije in katerih ključna značilnost je bila težnja po iskanju izgubljene integritete ter zavzemanje za vrnitev k naravi. Omenjena gibanja so bila dejavna zlasti v Nemškem cesarstvu in v Avstro-Ogrski monarhiji po koncu 19. stoletja. Novejše zgodovinsko-pedagoške raziskave ugotavljajo, da je obstajala razmeroma tesna povezanost med njimi in ključnimi gibanji reformske pedagogike, kar je očitno tudi v šolskih reformah, ki so potekale v istem obdobju. Reformska pedagogika je torej povezana z gibanji za življenjsko reformo – in obratno. Tudi sami se pridružujemo tej liniji pedagoških raziskav: v pričujočem prispevku najprej v prvem delu raziskujemo povezanost med gibanji za življenjsko reformo in reformsko pedagogiko v Avstro-Ogrski monarhiji in kasneje na Madžarskem. V drugem delu besedila pa analiziramo povezave med gibanji za življenjsko reformo in reformsko pedagogiko v času po prvi svetovni vojni.

Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.