Zgodnja pismenost otrok: Učinek vrtčevskih in družinskih dejavnikov

Ljubica Marjanovič Umek in Kaja Hacin in Urška Fekonja

Povzetek:  V vzdolžni raziskavi smo preučili učinek dodatnih dejavnosti, s katerimi so strokovni delavci v dveh vrtčevskih oddelkih v okviru kurikula za vrtce načrtno sledili ciljem porajajoče se pismenosti, na dosežke otrok na več področjih zgodnje pismenosti. Zgodnjo pismenost otrok smo preučili tudi v povezavi z izobrazbo njihovih staršev, starostjo pri vključitvi v vrtec ter nekaterimi dejavniki družinske pismenosti. V raziskavo smo vključili 46 otrok, starih od 5;1 do 6 let. Z izbranimi pripomočki smo dvakrat v premoru približno treh mesecev ocenili različne vidike zgodnje pismenosti otrok, in sicer grafomotorične spretnosti, pripovedovanje zgodbe in metajezikovno zavedanje; zgodnjo pismenost otrok pa sta ocenili tudi vzgojiteljici. Dobljeni rezultati so pokazali, da so v obdobju med prvim in drugim ocenjevanjem otroci iz obeh oddelkov pomembno napredovali na vseh področjih zgodnje pismenosti. Dejavniki družinske pismenosti se niso pomembno povezovali z zgodnjo pismenostjo otrok, prav tako tudi ne starost otroka ob vstopu v vrtec. So pa otroci staršev z nižjo stopnjo izobrazbe, ki so bili v vrtec vključeni dalj časa, pripovedovali razvojno zapletenejše zgodbe v primerjavi z otroki, ki so v vrtec vstopili kasneje, kar kaže na kompenzatorno vlogo vrtca.