Zgodnja pismenost otrok: Učinek vrtčevskih in družinskih dejavnikov
Ljubica Marjanovič Umek in Kaja Hacin in Urška Fekonja

Povzetek:  V vzdolžni raziskavi smo preučili učinek dodatnih dejavnosti, s katerimi so strokovni delavci v dveh vrtčevskih oddelkih v okviru kurikula za vrtce načrtno sledili ciljem porajajoče se pismenosti, na dosežke otrok na več področjih zgodnje pismenosti. Zgodnjo pismenost otrok smo preučili tudi v povezavi z izobrazbo njihovih staršev, starostjo pri vključitvi v vrtec ter nekaterimi dejavniki družinske pismenosti. V raziskavo smo vključili 46 otrok, starih od 5;1 do 6 let. Z izbranimi pripomočki smo dvakrat v premoru približno treh mesecev ocenili različne vidike zgodnje pismenosti otrok, in sicer grafomotorične spretnosti, pripovedovanje zgodbe in metajezikovno zavedanje; zgodnjo pismenost otrok pa sta ocenili tudi vzgojiteljici. Dobljeni rezultati so pokazali, da so v obdobju med prvim in drugim ocenjevanjem otroci iz obeh oddelkov pomembno napredovali na vseh področjih zgodnje pismenosti. Dejavniki družinske pismenosti se niso pomembno povezovali z zgodnjo pismenostjo otrok, prav tako tudi ne starost otroka ob vstopu v vrtec. So pa otroci staršev z nižjo stopnjo izobrazbe, ki so bili v vrtec vključeni dalj časa, pripovedovali razvojno zapletenejše zgodbe v primerjavi z otroki, ki so v vrtec vstopili kasneje, kar kaže na kompenzatorno vlogo vrtca.

Za ogled celotnega besedila morate biti naročnik in se prijaviti.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.