Pedagoški pomen zgodbe in narativne vednosti

Robi Kroflič

Povzetek:  Osnovni namen članka je opozoriti na nenadomestljivo vlogo, ki jo v učenju vsakega od nas imata umetnost in še posebej zgodba kot nosilec narativne vednosti. Med spoznanji, ki so afirmirala pomen umetnosti za vzgojo, avtor predstavi razprave o posebnem pomenu narativne vednosti, o mnogoterih inteligentnostih in jezikih, o razvoju ustvarjalnosti, koncept utelešene vednosti in subjektifikacije. V osrednjem delu pa prikaže ontološko in pedagoško vrednost zgodbe in narativne vednosti, pri čemer postavi v ospredje motivacijski in epistemološki pomen zgodbe, pomen za oblikovanje identitete in smisla bivanja, za odprtost identitete in etično dimenzijo sprejemanja drugačnosti, politično dimenzijo vzgoje kot procesa subjektifikacije in pomen zgodbe za terapevtsko soočanje z osebnimi in družbenimi travmami. V zaključku avtor poudari ugotovitev, da je zgodba v vzgoji vsekakor pomembna v obeh legah, tako v obliki ilustracije deduktivne vednosti kot v obliki sebi lastnega induktivnega/izkustvenega spoznanja, a je žal ravno slednja danes v šoli malo prisotna.