Zgodnji govorni razvoj: primerjava besednjaka slovenskih malčkov in malčic

Dr. Ljubica Marjanovič Umek, Nera Božin, Nika Čermak, Neža Štiglic in Saša Bajc in dr. Urška Fekonja Peklaj

Povzetek:   V vzdolžni raziskavi smo preučevali količinske in kakovostne spremembe v razvoju besednjaka slovenskih malčkov ter učinek spola nanj. Besednjak smo podrobneje preučili tudi z vidika rabe spolno značilnih besed. V vzorec je bilo vključenih 28 malčkov in 23 malčic. Besednjak so v 15-mesečnem obdobju šestkrat zapored ocenili njihovi starši, in sicer pri starostih 16, 19, 22, 25, 28 in 31 mesecev. Spolno značilne besede so bile določene z ocenami 40 odraslih oseb, ki so v skrajšani obliki LRSZ: Besede in stavki označili besede, ki so po njihovem mnenju značilno povezane z ženskim oziroma moškim spolom. Rezultati so pokazali, da se je besednjak malčkov razvijal zelo hitro, med malčki enake starosti pa so bile velike individualne razlike v njegovem obsegu. Analiza krivulje razvoja je pokazala, da je besednjak naraščal v obliki S-krivulje. S starostjo so malčki uporabljali tudi večje število različnih besed iz posameznih vsebinskih skupin. Razlike med različno starimi malčki in malčicami v obsegu besednjaka niso bile statistično pomembne. Besednjak malčkov je sicer vseboval več značilno moških kot značilno ženskih besed, besednjak malčic pa več značilno ženskih kot značilno moških besed, vendar razlike v rabi značilno ženskih in moških besed v besednjaku malčkov in malčic niso bile statistično pomembne. Izsledki raziskave so tudi podlaga za utemeljevanje pomena zgodnjega razvoja govora in iskanje različnih pristopov za spodbujanje razvoja besednjaka v družinskem in vrtčevskem okolju.