Priseljeni starši s Kosova o pomoči svojim otrokom pri delu za šolo

Lea Cahunek in Irena Lesar

Povzetek:  Vključenost staršev v šolanje otrok je pomemben dejavnik učnega in socialnega razvoja otrok ter eno izmed splošno sprejetih načel učinkovitih vzgojno-izobraževalnih praks. Manj raziskano področje pa je vključenost staršev priseljencev v procesih pomoči otrokom pri delu za šolo, zlasti v kontekstu jezikovnih, socialnih in kulturnih okoliščin priselitve. Prispevek obravnava starše, priseljene s Kosova (N = 246), katerih otroci obiskujejo slovensko osnovno šolo, ter analizira pogostost in načine njihove pomoči otroku pri delu za šolo. Analiza podatkov je pokazala, da je pomoč otroku pri delu za šolo večinoma skrb priseljenih mater s Kosova. Z vidika pogostosti pomoči rezultati kažejo, da je otrok le nekajkrat na mesec deležen pomoči staršev, nekajkrat na leto pomoči brata oz. sestre, še redkeje otrokovega sošolca, otrokove sošolke in strokovnih delavcev zunaj šole, skoraj nikoli pa ni deležen pomoči inštruktorja oz. inštruktorice. Glede različnih načinov starševske pomoči otroku pri delu za šolo analiza kaže, da starši pogosteje otroke le nadzirajo in opozarjajo na šolske obveznosti ter jih spodbujajo k učenju, medtem ko se le redko neposredno vključijo v sam proces otrokovega učenja (npr. se skupaj z otrokom učijo, preverjajo otrokovo znanje, z njim berejo). Učni uspeh otrok, ki so bili številčno ocenjeni, je bil po poročanju staršev razmeroma nizek (M = 2,64), pri čemer je skoraj petina staršev navedla, da je njihov otrok razred ponavljal. Pri interpretaciji rezultatov je treba pozornost nameniti tudi širšim strukturnim in socialno-kulturnim okoliščinam, ki lahko vplivajo na možnosti staršev za vključevanje v otrokovo delo za šolo.