Pomen mednarodnih raziskav znanja in nacionalnega preverjanja znanja za vrednotenje dosežkov učenc Dr. Mojca Štraus
Povzetek: Nacionalno preverjanje znanja in mednarodne raziskave v izobraževanju dajejo možnosti za vrednotenje znanja učencev v širšem spektru primerjav, kot je to mogoče pri preverjanju in ocenjevanju znanja v šoli. Mednarodne raziskave v izobraževanju so se pojavile prav iz zanimanja več držav za pridobivanje dodatnih informacij o dosežkih učencev in posredno kakovosti njihovega izobraževalnega sistema ob primerjavi z drugimi državami. Splošni koraki v izvedbi raziskave znanja so, da se predstavniki sodelujočih držav dogovorijo o populaciji učencev, zajetih v raziskavi, področjih znanja, ki bodo merjena, ter o instrumentih za merjenje znanja in zajemanje podatkov o spremljajočih dejavnikih. Instrumente rešujejo reprezentativni vzorci učencev, navadno sočasno v vseh sodelujočih državah. Mednarodne raziskave znanja, ki se izvajajo v cikličnih zajemih podatkov, kot so PISA, TIMSS in PIRLS, in izsledki nacionalnega preverjanja znanja, ki se izvaja vsako leto v šestem In devetem razredu osnovne šole, postajajo čedalje pomembnejša podlaga za oblikovanje strategij razvoja izobraževalnega sistema tudi v Sloveniji. Vendar, preden sklepamo o slabih ali dobrih rezultatih glede na razvrstitev države v lestvici sodelujočih držav ali glede na kak drug enoštevilčni kazalnik, se je treba seznaniti tudi s posameznimi elementi raziskav, saj utegnejo vplivati na možnosti našega sklepanja in pojasnjevanja rezultatov. Tema prispevka so konceptualne podobnosti in razlike v zasnovah raziskav na primeru zgoraj omenjenih raziskav ter njihov pomen in uporabnost tako pri oblikovanju standardov znanja kot pri ugotavljanju dejavnikov, ki so povezani z uspešnostjo učencev v šoli. Pri tem je zelo pomembno stalno preverjati veljavnost izpeljanih sklepov iz podatkov in rezultatov analiz, da lahko izsledke posameznih raziskav smiselno posplošujemo na širše populacije in daljša časovna obdobja.