Sistematični pregled digitalnih pomočnikov za pisanje pri razvoju pisnih spretnosti pri angleščini kot tujem jeziku Karmen Pižorn in Melita Lemut Bajec
Povzetek: Pisna povratna korektivna informacija (WCF) se nanaša na učiteljevo popravljanje učenčevih napak. Pravilno umeščena v izobraževalni proces omogoča izboljšanje učenčeve pisne zmožnosti in razvoj celostnega razumevanja procesa pisanja. Avtomatizirana pisna korektivna povratna informacija (AWCF), ki se zagotavlja z uporabo digitalnih pomočnikov za pisanje, olajša učiteljevo delovno obremenitev, saj zmanjšuje čas in napor, ki sta potrebna za zagotavljanje povratne informacije. Poleg tega učencem omogoča, da samostojno pregledajo in popravijo svoje delo. Namen pričujočega sistematičnega pregleda literature je v skladu z vnaprej določenim PRISMA 2020 protokolom pripraviti pregled raziskav na temo digitalnih pomočnikov za pisanje in AWCF. V pregled je bilo vključenih 22 recenziranih člankov v angleškem jeziku, ki so izšli med letoma 2018 in 2023, in so obravnavali uporabo digitalnih pomočnikov za pisanje pri razvoju pisnih spretnosti pri pouku angleščine v primerjavi s tradicionalno podano povratno informacijo, ki jo pripravi učitelj, ali hibridnim načinom, ki poleg AWCF vključuje tudi učiteljevo usmerjanje. Udeleženci teh študij so bili tako dodiplomski študenti angleščine kot tujega jezika kot tudi študenti drugih smeri. Naloge so prvenstveno vključevale pisanje esejev, pa tudi odstavkov in raziskovalnih člankov. Ugotovitve kažejo, da uporabniki najbolj pohvalijo takojšnjo in natančno povratno informacijo, ki se nanaša na slovnico, stavčno strukturo, razvoj idej, izbiro besed, slog, kohezijo in koherentnost. Upoštevati je treba tudi pojav lažnih pozitivnih rezultatov, ko orodje neko pravilno strukturo označi za napačno. Uporabnik je na napake in izboljšave opozorjen na različne načine: z označevalniki, poudarjanjem, metajezikovnimi komentarji, neposrednimi predlogi, interaktivnimi lekcijami itd. Študije so pokazale, da so uporabniki digitalnih pomočnikov za pisanje učinkovito izboljšali svoje pisne spretnosti. Ker rezultati podpirajo vključevanje hibridnega načina, bi bilo smiselno digitalne pomočnike za pisanje načrtno vključiti v razredno prakso kot dopolnilne pripomočke, saj pri uporabnikih podpirajo razvoj metajezikovne zavesti in jih navajajo na samostojno učenje. Vendar pa uporaba AWCF orodij zahteva učitelje, ki razumejo in poznajo njihovo delovanje. Ocenjujemo, da je najpomembnejše spoznanje te sistematične pregledne študije prav v vlogi učitelja kot ključnega mediatorja pri pojasnjevanju povratnih informacij, reševanju nesporazumov in usklajevanju uporabe orodij z učnimi cilji.