Zgodnje socialne interakcije: predstavitev in uporabnost opazovalne sheme otrok za strokovne delavce in delavke v vrtcih

Maša Vidmar, Manja Veldin, Claudio Paolucci, Gabriele Giampieri in Gaja Jamniker Krevh

Povzetek:  V prispevku predstavljamo opazovalno shemo zgodnjih socialnih interakcij za strokovne delavce v predšolski vzgoji, poimenovano NEMO, ki je rezultat evropskega projekta NEMO. Opazovalna shema je bila zasnovana na semiotiki ter izhaja iz opazovanja telesne in predjezikovne interakcije med malčkom in skrbnikom, natančneje na otrokovi zmožnosti uglaševanja. Oblikovana je bila z namenom razvijanja občutljivosti strokovnih delavcev_vk za pojavljanje potencialno skrb zbujajočih značilnosti v zgodnjih socialnih interakcijah med dojenčki/malčki (9–18 mesecev) in odraslimi osebami. Pri posameznikih z motnjami avtističnega spektra (MAS) se namreč poleg omejenih, ponavljajočih se vedenjskih vzorcev zanimanja in dejavnosti pojavljajo tudi primanjkljaji v socialni interakciji in socialni komunikaciji, zgodnja diagnoza in obravnava pa sta bistveni za ugoden potek razvoja. V tem smislu lahko opazovalna shema NEMO pomaga pri prepoznavanju dojenčkov/malčkov, pri katerih obstaja potreba po nadaljnjem spremljanju. Opazovalna shema ima tri dimenzije uglaševanja: senzomotorično (telesno), vedenjsko in čustveno; vsaka vsebuje podrobne, a preproste opise značilnosti na lestvici od 1 do 8 (višja ocena pomeni pogostejše oziroma izrazitejše nenavadno/nepričakovano vedenje ali težave). Pilotno preizkušanje v enem od ljubljanskih vrtcev je pokazalo spodbudne rezultate glede potencialne uporabnosti sheme – strokovna delavca sta v evalvacijskem vprašalniku poročala, da je opazovalna shema izvedljiva, razumljiva, obvladljiva in koristna pri opazovanju otrok. Dala sta tudi predloge izboljšav.