Analiza izobraževalnih potreb visokošolskih učiteljev tujih jezikov stroke v Sloveniji

Saša Podgoršek, Violeta Jurkovič, Mateja Dostal in Darja Mertelj

Povzetek:  Kljub temu, da smo v zadnjem desetletju priča povečani skrbi za kakovost poučevanja v visokošolskem izobraževanju, je programov za izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje tujih jezikov stroke (TJS) zanemarljivo malo. Nedavne raziskave kažejo, da velik delež slovenskih in evropskih učiteljev poučuje TJS z zelo malo ali celo povsem brez specifičnega izobraževanja s področja TJS. Namen prispevka je podati poglobljen vpogled v stanje na področju začetnega izobraževanja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje TJS v slovenskem visokem šolstvu. Analiza študijskih programov slovenskih univerz in intervjujev slovenskih visokošolskih učiteljev TJS je razkrila, da v slovenskem visokošolskem prostoru ni akreditiranih programov izobraževanja za učitelje TJS, obstajajo pa posamezni predmeti, ki obravnavajo poučevanje TJS ter proučujejo rabo jezika v znanstvenih in strokovnih besedilih. Obstoj potreb po izobraževanju se pri intervjuvanih visokošolskih učiteljih TJS, ki imajo izobrazbo s področja jezikoslovja, književnosti in poučevanja tujih jezikov za splošne namene, izraža v njihovem intenzivnem stalnem strokovnem izpopolnjevanju in podiplomskem študiju. Poglavitne ugotovitve te raziskave potrjujejo izsledke raziskav širšega evropskega visokošolskega prostora glede tega, da je izobraževanje za učitelje TJS nesistematično tudi v slovenskem visokem šolstvu in da so učitelji TJS praviloma jezikoslovci, ki so ob delu pridobili dodatno izobrazbo s področja poučevanja TJS. Ugotovitve te študije predstavljajo izhodišče za plemenitenje polja TJS, predvsem da se od izmenjave izkušenj in primerov dobre prakse odločneje premakne tudi v polje strokovno in znanstveno podprtega razvoja ter sistemsko urejenega temeljnega izobraževanja učiteljev TJS.