Šolski svetovalni delavci o participaciji otrok z učnimi težavami

Tadeja Kodele in Irena Lesar

Povzetek:  Članek temelji na predpostavki, da mora biti zaradi zavezanosti Konvenciji o otrokovih pravicah (1989) in Salamanški izjavi (1994) participacija učencev v šoli pravzaprav prisotna v vseh procesih, ki se vsakodnevno dogajajo. Ker se veliko učencev v času šolanja sooča z večjimi ali manjšimi učnimi težavami, je vprašanje participacije učencev pri reševanju teh težav zelo pomembno, zlasti kadar ima učenec učne težave. Na reprezentativnem vzorcu šolskih svetovalnih delavcev iz slovenskih osnovnih šol je bilo s kombinirano kvantitativno-kvalitativno raziskava ugotovljeno, da je po njihovi oceni participacija učenca pri večini procesov ali dejavnosti v šoli prisotna le na dobrih dveh petinah šol (44 %), čeprav večina šolskih svetovalnih delavcev (90,9 %) ocenjuje, da je participacija učenca pri načrtovanju in izvajanju učne pomoči zanj ključnega pomena. Kvalitativna analiza je pokazala, da so pojmovanja participacije pri večini svetovalnih delavcev zelo skromna, neredko tavtološka, da pa večina ovire za implementacijo participacije vidi predvsem v učencih, pa tudi pri strokovnih delavcih in vodstvu šole. V nadaljnjih raziskavah o participaciji učencev bi bilo dobro upoštevati perspektivo učencev z učnimi težavami ter vključiti več kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih tehnik.