Sprememba paradigme o otroku in otroštvu ter sistem predšolske vzgoje v Republiki Hrvaški – stanje, potrebe in trendi

Jasminka Zloković in Diana Nenadić-Bilan

Povzetek:  V zadnjem desetletju namenjajo v Republiki Hrvaški posebno pozornost spremembi paradigme o otroku in otroštvu, zato tudi s številnimi zakonskimi predpisi omogočajo kakovostnejšo organizacijopredšolske vzgoje. V sistemu predšolske vzgoje obstajajo pomembne regionalne razlike v številu otrok, vključenih v ustanove predšolske vzgoje. Potrebe po namestitvenih zmogljivostih za otroke od šestih mesecev do dopolnjenega tretjega leta starosti, pa tudi od tretjega leta do vstopa v šolo so večje od obstoječih, in to predvsem v večjih mestih. V županijah osrednje in vzhodne Hrvaške, kjer je najvišja stopnja brezposelnosti in revščine, ustanove predšolske vzgoje obiskuje manjše število otrok, saj imajo prednost pri vpisu otroci zaposlenih staršev. V županijah z nižjim ekonomskim statusom je v oddelkih večje število otrok od predpisanega normativa, in to ob eni odrasli osebi. To lahko nakazuje na manjšo kakovost in neenak začetni vzgojno-izobraževalni status otrok glede na njihovo bivališče. Otroci pripadniki romske narodne manjšine so redkeje vključeni v ustanove predšolske vzgoje. Razlogi so pomanjkanje osebnih dokumentov, neprijavljeno bivališče in nezaposlenost staršev. S tem so ogrožene temeljne pravice otrok, ki zadevajo njihovo enakopravnost ter enake izhodiščne življenjske možnosti. Navedeno kaže, da kljub spremembi paradigme o otroku in otroštvu predšolska vzgoja v Republiki Hrvaški še vedno ni dosegla želene ravni, ki je uresničena v državah članicah Evropske unije.