Prikrite spolne neenakosti v izobraževalnih potekih in prehodih

Mirjana Ule

Povzetek:  Izhajamo iz teze, ki jo danes razvija feministična teorija, da se spolna hierarhija v postmodernih, postpatriarhalnih družbah »posodablja«, nikakor pa se ne odpravlja. Čeprav ni dvoma, da institucionalne razmere v posameznih državah, kot so dostopnost izobraževanja, zaposlovanja in ekonomske samostojnosti, pomembno vplivajo na položaj deklic in mladih žensk, pa je njihova realizacija vendarle odvisna od kulturnih dejavnikov, posebej »spolne kulture« in »spolne ureditve«. To spolno ureditev lahko ustrezno analiziramo le, če upoštevamo veljavna razmerja moči, odkrita, predvsem pa prikrita. Treba je upoštevati, da je lahko spolna ureditev v neki družbi na videz uravnotežena, čeprav so razmerja moči med spoloma nesimetrična. In zdi se, da se v sodobni družbi dogaja ravno to. V članku bomo na podlagi statističnih in raziskovalnih podatkov analizirali prikrite mehanizme, ki učinkujejo na novo spolno diskriminacijo v procesu odraščanja, posebej v procesih izobraževanja deklet in mladih žensk. Izhajali bomo iz teze, da diskriminacijske spolne delitve izobraževalnih in poklicnih vlog danes temeljijo na neopaznih, »naravnih« vsakdanjih diskriminacijskih praksah in na spolno nensenzibiliziranih diskurzih, ki jih moč kapitala kot osrednjega gibala družbe v sedanjem trenutku še krepi.