Subjektivne teorije atletskih trenerjev o ciljih tekmovalnega športa otrok v predpubertetnem obdobju

Lea Železnik Mežan

Povzetek:  Kakovost športne vadbe je med drugim odvisna od števila vadbenih ciljev iz različnih skupin, ki jih doseže čim več otrok. Če so pedagoške okoliščine ugodne, športna vzgoja učencem omogoča telesni, gibalni, psihosocialni in kognitivni razvoj. Kakovostna športna vzgoja naj bi bila temelj vrhunskega športa otrok. Namen študije je bil ugotoviti, katerim ciljem je smiselno slediti v tekmovalnem športu otrok. Preverili smo, kakšne subjektivne teorije imajo slovenski atletski trenerji o vadbenih ciljih v tekmovalnem športu otrok. V študijo je bilo vključenih osem trenerjev, ki so v atletskih društvih vodili od devet- do enajstletne otroke. Z vsakim trenerjem smo individualno izvedli polstrukturirani intervju. Zbrane podatke smo obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Ugotovili smo, da naj bi po mnenju preizkušancev tekmovalna atletika za otroke temeljila tako na telesnem, gibalnem, kognitivnem kot tudi psihosocialnem razvoju. Iz odgovorov je razvidno, da si želijo vplivati na medosebne odnose med otroki, vendar nimajo dovolj znanja, da bi lahko v dani situaciji izbrali ustrezni pedagoški model. Glede na to, da imajo trenerji, ki delajo z mladimi atleti, zelo pozitivno mnenje o sodelovalnih veščinah in medvrstniški komunikaciji, predlagamo, da bi se dodatno usposabljali na področju pristopov k poučevanju. Da bi trenerji lažje načrtovali vadbo z vidika širine vadbenih ciljev in na tej podlagi izbirali različne pedagoške modele, se zdi smiselno, da se tudi za tekmovalno otroško atletiko oblikujejo neke vrste strokovne smernice za pedagoško delo trenerjev z otroki v predpubertetnem obdobju.