Gledališki učni pristopi in njihova aplikacija v komunikacijski pouk književnosti v osnovni šoli Irina Lešnik Jeras
Povzetek: V zadnjih letih se v slovenskem izobraževalnem prostoru uveljavlja področje na preseku gledališke umetnosti in pedagoške znanosti, poimenovano gledališka pedagogika. Deli se na tri stebre: gledališko opismenjevanje, ki obsega vzgojo gledališke publike; gledališko ustvarjanje, pri katerem se učenci aktivno preizkušajo v različnih gledaliških vlogah; in učenje z gledališkimi pristopi, kjer poleg estetskih zasledujemo tudi vzgojno-izobraževalne cilje. Med najbolj uveljavljene gledališke učne pristope uvrščamo gledališče in dramo v izobraževanju, ki fenomen simbolne igre nadgrajujeta s premišljeno dramaturgijo. V prispevku pristop drame v izobraževanju apliciramo v književni pouk slovenščine v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole s ciljem ugotoviti njegovo skladnost z že uveljavljenim komunikacijskim poukom književnosti. Ker gledališče v slovenskih osnovnih šolah nima obveznega predmeta in je tradicionalno povezano s poukom slovenščine, se navedena povezava kaže kot smiselna, kar potrjujejo tudi rezultati empirične raziskave, ki sicer zajemajo zgolj manjše število vključenih udeležencev. Raziskava obsega tri celostne študije primerov, pri katerih uporabljamo eksplorativno, deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotavljamo, da je učni pristop drame v izobraževanju združljiv s komunikacijskim poukom književnosti; učinkuje predvsem na razvoj segmentov recepcijske zmožnosti, povezanih s književno osebo, časom in prostorom.