Mladi, psihosocialne stiske in šola kot potencialni podporni dejavnik Špela Razpotnik in Jana Rapuš Pavel
Povzetek: Večja pojavnost psihosocialnih stisk je trend, ki se v ekonomsko razvitem sodobnem svetu stopnjuje, k stopnjevanju pa je doprinesla tudi nedavna epidemija. Psihosocialne stiske mladih postajajo bolj kompleksne, doživlja jih vse večje število mladih in posredno njihovih družin, skupin, tudi šolskih razredov, obenem pa so čakalne vrste za dostopanje do podpore težje dostopne, viri podpore pa zapolnjeni. Strokovnjaki s področja psihosocialnih stisk zato vse bolj poudarjajo, kako pomembno je angažirati tiste vire v skupnosti, ki zajamejo veliko večino mladih. Primer takega vira je vsekakor šolsko okolje. V članku predstaviva del nedavnega raziskovanja prvoosebne perspektive mladih z izkušnjo psihosocialnih stisk, pri čemer fokus usmerjava v šolsko okolje. Na podlagi raziskovalnih izsledkov izriševa vizijo, kako bi le-to lahko delovalo kot bolj podporno za mlade v obdobju obremenjenosti za celo paleto psihosocialnih stisk, pri čemer je najin fokus prosocialna usmerjenost šolskega okolja, tako navznoter kot tudi navzven, torej v smislu povezanosti s skupnostjo. Socialna in podporna dimenzija šole v primeru izkušanja psihosocialnih stisk je torej nekaj, kar pri pojmovanju šolskega prostora za mlade umanjka tudi zaradi postavljanja ravno nasprotnih prioritet (tekmovalnosti, individualizma) v ospredje, prav socialna in podporna vloga šole pa je, kot argumentirava, tista vloga, ki bi jo šola morala odigrati, če želi predstavljati podporno okolje za mlade.