Razvoj bralne pismenosti pri učencih priseljencih z modelom lahkega branja in/ali preprostega jezika Dragica Haramija
Povzetek: Učenci priseljenci, katerih materni jezik ni jezik okolja, se ob priselitvi v ciljno državo znajdejo v neugodnem jezikovnem položaju. Uspešen razvoj bralne pismenosti vpliva na razumevanje vsebin pri vseh predmetih v OŠ. Pismenost torej ni povezana zgolj s predmetom slovenščina, natančneje z jezikovno vzgojo od otrokovega vstopa v izobraževalni sistem do zaključka formalnega izobraževanja, temveč je to vseživljenjska dejavnost (in prva od osmih ključnih kompetenc). V predhodnih raziskavah se je pokazalo, da je obvladovanje jezika pomembno področje za otrokovo splošno vključevanje v novo okolje. Ob Učnih načrtih za začetni pouk slovenščine (2020) je mogoče pri učenkah in učencih uporabiti tudi dva modela, to sta lahko branje in preprosti jezik. Lahko branje je proces in metoda komunikacije, ki pospešuje razvoj pismenosti ter socialno in psihološko vključevanje osebe s težavami branja in pisanja v okolje; pri preprostem jeziku je pisanje jasno in jedrnato, pravila za pripravo gradiv so manj strogo določena, besedila načeloma ne potrebujejo testnih bralcev, kar je pri lahkem branju nujni pogoj za preverjanje primernosti. Pri obeh modelih je treba upoštevati posameznikovo kronološko starost in njegovi starosti primerno vsebino, ki zaradi omejenega znanja jezika potrebuje oblikoslovne, besedoslovne in skladenjske prilagoditve pri obeh vrstah besedil, to je pri leposlovju in pri informativni literaturi. Analizirani so izbrani primeri, s katerimi so osvetljene bistvene razlike med tema modeloma dostopnejših gradiv.