Ali formalne rešitve na področju šolanja marginaliziranih omogočajo uresničevanje ideje inkluzije? Dr. Irena Lesar
Povzetek: Šolanju marginaliziranih in deprivilegiranih skupin učencev v večini šolskih sistemov posvečajo veliko pozornost, saj je prav zmanjševanje vpliva socialno-ekonomskih in kulturnih dejavnikov na šolsko uspešnost eden izmed pomembnejših vidikov pri ugotavljanju pravičnosti sistema. Upoštevajoč ugotovitve številnih raziskav, se tudi pri nas kaže velika potreba po oblikovanju pravičnejših pogojev in obravnave deprivilegiranih. V prispevku je največ pozornosti namenjeno analizi formalnih rešitev na področju šolanja marginaliziranih, saj le-te pomembno vplivajo na udejanjanje ideje inkluzije in se kažejo na ravni konkretnih odzivov učiteljev pa tudi posameznih šol. Na podlagi analize lahko za učence s posebnimi potrebami, otroke priseljencev in Romov ugotovimo, da je pri obravnavi precej očitna individualistična perspektiva na ovire teh učencev in da v kombinaciji s psihomedicinsko paradigmo le-to vodi v izjemno izključevalno naravnanost pri reševanju prepoznavnih težav. Šole in učitelji ob tako formaliziranem sistemu šolanja niso spodbujeni k spreminjanju ustaljenih praks in večji prilagodljivosti različnostim učencev, z namenom omogočanja uspešnosti in vključenosti v akademsko in socialno življenje šole. V sklepu so navedene nekatere ugotovitve poprejšnje primerjalne analize izbranih šolskih sistemov, kjer so se udejanjanja ideje inkluzije že resneje lotili in ki lahko predstavljajo smernice pri nadaljnjem iskanju rešitev v okviru slovenskega šolskega sistema.