+386 1 425 01 08

Vabilo k oddaji člankov za tematske številke

VABILO K ODDAJI PRISPEVKOV ZA TEMATSKO ŠTEVILKO:

Spretnosti odraslih skozi prizmo raznolikosti – premisleki o rezultatih raziskave PIAAC

Urednika tematske številke: Sabina Jelenc Krašovec in Marko Radovan

Rok oddaje povzetkov: 15. 6. 2017

Rok oddaje prispevkov: 15. 9. 2017

Raziskava PIAAC – Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih, je najobsežnejša raziskava o pridobivanju in uporabi spretnosti odraslih v različnih življenjskih okoljih, s poudarkom na uporabi na delovnem mestu, ki omogoča proučevanje povezav med kognitivnimi spretnostmi in različnimi demografskimi variablami, ekonomskimi in drugimi dosežki ter uporabo spretnosti na delovnem mestu ter drugje. V ospredju raziskave PIAAC so spretnosti za delovanje na trgu dela, medtem ko je razvoj spretnosti in znanj za kakovostno osebno in družbeno življenje marginalno področje raziskovanja v raziskavi PIAAC (Motschilnig 2014); tako je zapostavljeno vprašanje vpliva spretnosti na področje aktivnega državljanstva, socialne kohezije in osebnega razvoja.

Podatki, pridobljeni z raziskavo so izhodišče za poglobljen premislek o analizi politik ter ukrepov, potrebnih za izboljšanje spretnosti in znanj odraslih na različnih področjih življenja. Pri tem je potrebno upoštevati mnenja raziskovalcev, pričakovanja politike in možnosti praktikov, ki se vsak na svoj način soočajo z izzivi izobraževanja in usposabljanja odraslih ter njihovih pridobljenih znanj in spretnosti (Tighe 2014).

V pričujoči tematski številki želimo potencialne avtorje nagovoriti h kritičnemu premisleku o rezultatih raziskave PIAAC ter spodbuditi razpravo o primerljivosti dosežkov odraslih v evropskih državah z dosežki odraslih v drugih državah OECD ter k primerjalni analizi uspešnosti odraslih pri doseganju besedilnih in matematičnih spretnosti ter pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju. Pri tem je poseben poudarek namenjen premisleku o tem, kako zagotoviti uspešno vključevanje v družbene procese različnim skupinam odraslih z različnimi možnostmi izobraževanja, usposabljanja in učenja.

Vprašanja in tematski sklopi, ki jih izpostavljamo, so:

  1. Kakšen pomen vključene države namenjajo rezultatom, ki so jih dosegli odrasli prebivalci v okviru raziskave PIAAC? Kako se nacionalne politike odzivajo na slabe ali dobre dosežke odraslih, kako jih argumentirajo, koliko so pripravljene vložiti v spremembe, potrebne za izboljšanje stanja? Kakšno je vrednotenje rezultatov raziskave PIAAC v primerjavi z vrednotenjem rezultatov raziskave PISA, ki prikazuje dosežke otrok? Kakšen je trend pridobivanja ali upadanja spretnosti s starostjo in glede na druge dejavnike?
  2. Kaj kažejo rezultati raziskave PIAAC? Spodbuditi želimo kritično ovrednotenje rezultatov raziskave PIAAC z vidika nacionalne in nadnacionalne primerljivosti različnih (ranljivih) skupin odraslih glede na njihove socio-demografske značilnosti (izobrazbo, spol, starost, etničnost, socio-ekonomske značilnosti, itd.), glede na specifike okolja, v katerih živijo (urbano-ruralno, regije, ipd.), itd. Kakšno je razumevanje rezultatov z vidika manjšinskih in družbeno izključenih skupin prebivalstva, kako se različno doseganje ravni spretnostih izraža ter kakšne implikacije ima? Kako so rezultati povezani s kulturno specifičnimi praksami in normami družbenih skupin?
  3. Kaj kažejo podatki o doseženih spretnostih zaposlenih? Kakšne spodbude za usposabljanje in izobraževanje dobivajo različne skupine zaposlenih (glede na starost, izobrazbo, zahtevnost delovnega mesta, etnično pripadnost, velikost delovne organizacije) s strani delodajalcev in kako se to odraža pri razvoju njihovih spretnosti? Kaj višje ali nižje ravni doseženih spretnosti pomenijo za dohodke odraslih, zaposljivost, njihovo inovativnost, konkurenčnost? Kakšne so razlike med različnimi poklicnimi skupinami glede dosežkov in ravni spretnosti?
  4. Kaj za načrtovanje politike izobraževanja odraslih pomenijo rezultati odraslih glede doseženih ravni spretnosti, tako primerjalno med državami kot tudi na nacionalni ravni (glede na starostne, jezikovne, kulturne, ekonomske, izobrazbene ter druge dejavnike)? Kaj rezultati pomenijo z vidika uresničevanja načela vseživljenjskosti učenja in izobraževanja in kako jih interpretirati z vidika politike začetnega izobraževanja? Kakšni predlogi in priporočila bodo potrebni za vključene interesne skupine: delodajalce, vlado, sindikate in druge interesne skupine? Kakšne ukrepe pričakujemo od usklajevanja stališč politikov, raziskovalcev in praktikov?

Vsi, ki omenjeno področje raziskujete oz. se z njim soočate teoretično ali praktično, ste vabljeni, da pošljete svoje prispevke za tematsko številko. Zaželeni so znanstveni in strokovni prispevki (dolžina do 45.ooo znakov). Za več informacij pri pripravi prispevkov so na voljo navodila avtorjem (http://bit.ly/sp-navodila-avtorjem) ali se obrnite na tematska urednika tokratne številke.

Prispevke pošljite na naslov: sabina.jelenc@guest.arnes.si ali marko.radovan@ff.uni-lj.si

Spletna stran revije: http://www.sodobna-pedagogika.net

Password Reset

Please enter your e-mail address. You will receive a new password via e-mail.