Spretnosti reševanja problemov, potrebe po spretnostih in sodelovanje v vseživljenjskem učenju v tehnološko intenzivnih oblikah dela v nordijskih državah

Avtorica: Tarja Tikkanen

Povzetek: Članek analizira učinke tehnološko intenzivnega dela na udeležbo v vseživljenjskem učenju, spretnosti, povezane s poklici, potrebe po spretnostih in spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tehnološki razvoj in njegove posledice so gonilna sila večine sprememb v poklicih in na delovnih mestih ter s tem tudi stalnega učenja in razvoja spretnosti v poklicnem razvoju posameznika. V članku preverjamo naslednje štiri hipoteze: zaposleni v tehnološko intenzivnih vrstah dela (H1) imajo v vseh starostnih skupinah bolje razvite spretnosti reševanja s tehnologijo povezanih problemov; (H2) v vseh starostnih skupinah več sodelujejo v s poklicem povezanem učenju in usposabljanju; (H3) imajo (zatorej) v vseh starostnih skupinah manj splošnih s službo povezanih potreb po spretnostih in (H4) imajo v vseh starostnih skupinah manj specifično informacijsko-komunikacijskih potreb po učenju kot zaposleni v tehnološko neintenzivnih oblikah dela. Preverjanje hipotez smo prilagodili glede na spol in izobrazbo anketirancev. Prispevek črpa podatke iz OECD-jevega Programa za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC). Raziskava PIAAC je prelomna, saj je prva, ki na tako velikem vzorcu ocenjuje spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih kot enotno dimenzijo. Članek se omejuje na odrasle v starosti 40–65 let, in sicer tiste, ki trenutno delajo v štirih nordijskih državah: na Danskem, Finskem, Norveškem in Švedskem. Ugotovitve potrjujejo prvo in drugo hipotezo, ne pa tretje in četrte. Članek ugotovitve postavi ob teorijo in prakso z delom povezanega vseživljenjskega učenja.

Celotno besedilo je v angleščini

Ponastavi geslo

Prosimo vnesite vaš e-naslov. Novo geslo boste prejeli po elektronski pošti.